Med radiatorji imajo najdaljšo življenjsko dobo aluminijasti radiatorji, ki pa nudijo še nekatere druge prednosti . Aluminij je material, ki nam nudi veliko korozijsko odpornost in pa hitri prenos toplote, omogoča hitro segrevanje in idealno sledenje najrazličnejšim regulacijam. K njegovi učinkovitosti pripomore izredno majhna količina vode v radiatorjih in s tem v celotnem sistemu. Aluminijasti radiator potrebuje mnogo krajši ogrevalni čas, da doseže želeno temperaturo, zato je segrevanje vode zelo hitro. Tako optimalno ogrevanje omogoča tudi prihranke. Aluminijaste radiatorje odlikuje tudi enostavna montaža in pa možnost, da jih brez težav oblikujejo po meri. Poleg tega ne rjavijo in imajo zato daljšo življenjsko dobo.

Cevni radiatorji so sestavljeni iz dveh al več cevi, postavljenih vodoravno ali navpično in spojene na koncih, pri čemer so spoji praviloma v varjeni izvedbi. Zelo pogosto se uporabljajo v kopalniških in drugih sanitarnih prostorih. So lepo oblikovani, za površinsko zaščito so uporabljeni visoko kvalitetni materiali, ki dajo barvo in sijaj.

Aluminijasti radiatorji pa nam nudijo številne možnosti glede oblikovanja in barv vse v skladu s prostorom in barvnimi trendi. Lahko so prave skulpture in kot taki prave skulpture in pomembna dekorativna dopolnitev ambienta.

Kot odlična grelna telesa so se izkazali tudi radiatorji iz kamna. Taki kamniti radiatorji omogočajo enakomerno širjenje toplote v prostor, saj kamen toploto tudi akumulira, tako da jo oddaja tudi po izklopu radiatorja. So energetsko varčni, saj se v kamnu akumulirana toplota sprošča tudi potem, ko je grelec radiatorja izklopljen. Radialni vstop hladnega zraka spodaj in radialni izstop toplega zraka zgoraj, povzroči nečutno gibanja zraka, kar omogoča enakomerno segrevanje prostora in dobro počutje v vsakem delu prostora, nad radiatorjem pa ne bo črnih in umazanih sten. Počutja v prostoru tudi ne bodo motila nobena feromagnetna sevanja, saj so radiatorji izdelani iz kvalitetnega aluminija. Radiatorji iz aluminija so tudi bistveno lažji (40 - 80 %, odvisno seveda od modela), zato jih lahko montiramo tudi na manj trdne stene, delo z njimi pa je zaradi male teže lažje. Višine so lahko poljubne, ventili pa prilagodljivi vsaki obstoječi instalaciji.

Za izračun potrebne moči radiatorjev (v kilovatih - kW) za določen prostor je pomembnih več dejavnikov: izolativnost sten, okenskih in vratnih odprtin, izoliranost tal in stropa, lega prostora, v katerem bo radiator, glede na stran neba in pa velikost prostora.
Pomembna pa je tudi namembnost prostora. Najmočneje ogrevamo dnevne bivalne prostore in kopalnice, spalnice pa manj.
Z veseljem vam naredimo informativni izračun za vaše prostore – objekt, če nam posredujete potrebne informacije.

V novogradnje se večinoma vgrajuje toplovodne radiatorje, v zadnjem času pa doživlja pravi razcvet tudi električno ogrevanje, saj v primerjavi s tradicionalnim načinom ogrevanja električni radiatorji nudijo veliko prednosti: začetna investicija je zelo nizka, gradbena in instalaterska dela niso potrebna, delujejo brezslišno in praktično brez vzdrževanj, so lahki in majhnih dimenzij, estetski in ekonomično ogrevajo.

Radiatorje pritrdimo na konzole ali na noge. Od sten mora biti oddaljen najmanj 50 mm, od tal 100 mm. V določenih primerih je nad radiatorji polica ali pa so zakriti. Vsako zakrivanje zmanjša toplotno oddajo, to lahko znaša tudi do 15 odstotkov. Oddajanje toplote vršijo radiatorji, običajno nameščeni pod oknom. Ogrevala oddajo toploto eno četrtino s sevanjem, tri četrtine pa s konvekcijo oziroma kroženjem zraka v prostoru. Pri tem se hladen zrak, ki prihaja pod okno, ogreje ter dvigne pod strop. Cevni razvod ogrevalne vode, ki poteka od kotla do ogreval v posameznih prostorih, mora biti čim krajši, da so tudi toplotne izgube čim manjše. Cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih, morajo biti toplotno izolirani.
Radiatorje priključimo na predtok in povratek (dvocevni sistem) ali enocevni razvod. Namestimo jih pod okni ali drugam ob steni. Površina radiatorjev je odvisna od temperaturnega režima.

Estetski učinek Radiatorji zasedejo prostor fizično in optično, pri tem pa moramo upoštevati še vse omejitve zaradi načina oddaje toplote. Ne smemo jih zakrivati, postavljati pred njih pohištvo, sobnih rastlin ali druge opreme. Pri radiatorskem ogrevanju so popravila enostavna, saj lahko grelna telesa tudi zamenjamo. Prav tako lahko zamenjamo tudi cevi v zaščitnih ceveh v estrihu (na primer PE cevi). K radiatorskemu ogrevanju lahko vključimo še sistem talnega ogrevanja. Prednosti talnega ogrevanja pred radiatorskim so sledeče:

• temperaturni profil je blizu idealnega
• blaga klima
• kroženje prahu v prostoru je manjše zaradi manj intenzivnejšega kroženja zraka
• toplotna vztrajnost je velika, posebej velja za talno in stropno ogrevanje
• primerna za ogrevanje prostorov, ki so stalno v uporabi
• temperatura ogrevalnega medija je nižja, nižje so toplotne izgube ogrevalnega sistema
• temperatura zraka v prostoru je lahko nižja, ker se zaradi sevanja obodnih površin povečuje občutena temperatura
• uporabna stanovanjska površina je večja, ker v prostorih ni ogreval.

Kljub prednostim talnega ogrevanja pa ima sistem tudi določene slabosti. Ena od slabosti je velika togost oziroma vztrajnost, zaradi katere se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija ogrevanja je zato težavnejša, vendar to slabost nekoliko ublaži samoregulacija sistema (pri povišani temperaturi v prostoru se zmanjša temperatura razlika in s tem toplotna oddaja).